Psalms 2

2. Poglavje

1Zakaj hrumé narodi in ljudstva si izmišljajo prazne reči? 2Vzdigujejo se kralji zemlje in knezi se skupaj posvetujejo zoper Gospoda in zoper Maziljenca njegovega, 3govoreč: Raztrgajmo njih vezi in s sebe vrzimo njih spone! 4On, ki stoluje v nebesih, se smeje, zasmehuje jih Gospod. 5Tedaj jih ogovori v jezi svoji in v srdu svojem jih prestraši: 6Jaz pa sem vendar postavil kralja svojega na Sionu, na gori svetosti svoje. 7Oznanim naj vam sklep: Gospod mi je rekel: Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil. 8Prosi me, in narode ti dam v dediščino in kraje zemlje v posest tvojo. 9Zdrobiš jih s palico železno, kakor prsteno posodo jih razbiješ. 10Zdaj torej, o kralji, bodite pametni, dajte se poučiti, o zemlje sodniki! 11V svetem strahu služite Gospodu in radujte se s trepetom. 12Poljubite Sina, da se ne razsrdi in ne poginete na potu, ker skoraj se razvname jeza njegova. Blagor vsem, ki imajo v njem zavetje svoje!
Copyright information for SloChraska